Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

MOTNJE SRČNEGA RITMA IN SRČNI SPODBUJEVALNIKI

 
thoracic_anatomy_1329Pripravil Ivan Kneževič, Hugon Možina, 2004

Glavni nalogi srca skupaj z žilami in krvjo sta:

 

 

  • ustvariti tolikšen pretok krvi skozi sistemski krvni obtok, da zadošča za zadosten prenos kisika v vsa tkiva;
  • vzdrževati zadosten pretok krvi skozi pljučni krvni obtok in tako omogočiti prehod kisika iz pljučnih mešičkov (alveolov) v vensko kri, ki se tako oksigenira (arterijska kri) in vključi v prvo nalogo.

Če je pretok krvi zelo zmanjšan, je prenos kisika do vseh tkiv in tudi do možgan premajhen, zato ti prenehajo pravilno delovati, prizadeti pa je zmeden, lahko izgubi zavest ali pa pride celo do zastoja dihanja in srca. Do takega stanja laho pripeljejo hude krvavitve, izsušitve, hude alergične reakcije (anafilaksija), ovire v pretoku krvi (npr. pljučna embolija) in motnje v delovanju srca. Pri motnjah v delovanju srca pa omenjamo tudi motnje srčnega ritma (aritmije).

Ločimo dve glavni skupini srčnih aritmij: tiste s pospešenim utripom (tahikardije) in tiste z upočasnjenim utripom (bradikardije). Pri prvih se pretok krvi zmanjša zaradi prehitrega in neučinkovitega krčenja srca, pri drugih pa se srce skrči premalokrat, da bi iztisnilo zadosten pretok krvi. Pri najpogostejših tahikardijah pretok krvi ni premočno zmanjšan in prizadeti običajno nimajo najhujših posledic, zavest lahko izgubijo le za nekaj sekund ob samem začetku motnje srčnega ritma. Tisti, ki imajo bradikardije z izgubami zavesti, običajno potrebujejo zdravljenje s srčnim spodbujevalnikom (pace maker). Ta spodbuja srce k dovolj pogostemu krčenju. Zanimivo je, da se lahko aritmije pojavljajo tudi pri sicer zdravih potapljačih. Večinoma take aritmije niso nevarne in ne vplivajo na zdravje in sposobnost potapljača. V nadaljevanju bomo prikazali najpogostejše motnje srčnega ritma in njihov vpliv na sposobnost za rekreativno potapljanje.

ARITMIJE, PRI KATERIH PRIZADETI IZGUBLJAJO ZAVEST
Jasno je, da se osebe, ki izgubljajo zavest zaradi srčne aritmije, ne morejo potapljati. Pri tem sploh ni pomembno, za katero vrsto aritmije gre. To velja tudi za tiste, ki se uspešno zdravijo z zdravili in imajo takih napadov manj kot pred zdravljenjem. Tudi za bolnike, ki so jim zaradi izgub zavesti in zdravljenja aritmij vstavili avtomatski implantabilni kardioverter (AICD – naprava je podobna srčnemu spodbujevalniku in se sproži v primeru življenje ogrožujoče aritmije), je potapljanje smrtno nevarno.

POTAPLJANJE IN SRČNI SPODBUJEVALNIK
Ostale osebe z vstavljenimi srčnimi spodbujevalniki se lahko potapljajo, vendar samo rekreativno (sport diving), niso pa dovoljena potapljanja v komercialne, vojaške ali znanstvene namene. Tak potapljaški kandidat mora opraviti zdravniški pregled, kjer mora biti sposoben opraviti obremenitev 13 MET.
Da bi bili sposobne za potapljanje, morajo osebe s srčnim spodbujevalnikom izpolnjevati še dodatne pogoje:

  • od časa vstavitve spodbujevalnika naj ne bi imele izgub zavesti, vrtoglavic, bolečin v prsih ali občutka dušenja;
  • ne smejo imeti znakov drugih bolezni srca, kot so ishemična bolezen srca, bolezen zaklopk in druge kardiomiopatije;
  • pri obremenitvi morajo biti sposobne doseči 80 % maksimalnega srčnega utripa (220 utripov/minuto minus starost v letih);
  • spodbujevalnik mora biti zapolnjen s smolo in ne s plinom;
  • najboljše je uporabiti spodbujevalnik, testiran v hiperbaričnih pogojih;
  • ker se je pokazalo, da je delovanje nekaterih spodbujevalnikov moteno v okolju z velikimi pritiski, se potapljanje na globinah, večjih od 30 metrov, odsvetuje (razen v primeru, ko je spodbujevalnik testiran za večje pritiske).

SUPRAVENTRIKULARNE ARITMIJE (nadprekatne motnje srčnega ritma)
Prezgodnji preddvorni utripi, supraventrikularne tahikardije in atrijska fibrilacija ter undulacija se lahko pojavijo pri zdravih osebah med potopom in običajno niso nevarne. Izredni preddvorni (atrijski) utripi so pogosti pri zdravih osebah in nimajo nobenega vpliva na zdravje ali zmogljivost. Epizode supraventrikularne tahikardije in atrijske fibrilacije se pogosteje pojavljajo pri mladostnikih in mlajših odraslih. Vedno je potrebno izključiti pomembnejše bolezni, ki bi lahko bile vzrok za take aritmije (okvare zaklopk, povečano izločanje ščitnice, visok arterijski tlak …). Potreben je pregled pri kardiologu, mogoče tudi obremenitveno testiranje.
Stres, alkohol, kofein in pretiravanje z dekongestivnimi kapljicami lahko povzročajo supraventrikularne aritmije, zato se jih moramo pred potopom izogibati. Pri zdravih osebah lahko zdravila proti aritmijam povzročajo več težav kot aritmije same. Zaradi tega moramo biti posebej pazljivi pri zdravljenju oz. spremljanju aritmij.

VENTRIKULARNE ARITMIJE (prekatne motnje srčnega ritma)
Osebam s prekatnimi tahikardijami potapljanje dosledno odsvetujemo. Če pri kandidatu za potapljača najdemo le prekatne izredne utripe (ventrikularne ekstrasistole), ki so pogosti tudi pri zdravih ljudeh, je priporočljivo opraviti obremenitveno testiranje, da bi videli, ali napor vodi v hujše oblike motenj srčnega ritma. Prezgodnje utripe z multifokalnim virom, R na T fenomen, pogoste povezane ter sekvencijske prezgodnje utripe lahko opredelimo kot resne motnje ritma in kandidatu odsvetujemo potapljanje.

VAGOTONIČNE ARITMIJE
Ljudje v dobri fizični kondiciji imajo pogosto povečan tonus vagusa (vagus je glavni parasimpatični živec) in bradikardijo (počasen srčni utrip) v mirovanju, tako da tudi srčni utrip med 30 in 40 udarci na minuto ni redkost. Vagotonični ritem vključuje tudi A-V blok I. stopnje, Wenckenbachov A-V blok II. stopnje. Večina dobro treniranih oseb zaradi tega nima težav, vendar pa je potrebno opraviti obremenitveno testiranje in v primeru, da se srčni ritem ne spreminja ustrezno z naporom, odsvetovati potapljanje in preiskovanca napotiti na diagnostično obdelavo.
V redkih primerih se lahko potapljač na potopitev v hladno vodo odzove s hudo bradikardijo in sinkopo (kratkotrajno izgubo zavesti), kar označimo kot hipervagotonični sindrom. Taki osebi odsvetujemo potapljanje.

PREEKSCITACIJSKI SINDROMI
Osebe z nepravilnim EKG-jem (kratki P-R intervali z ali brez QRS nepravilnosti) lahko imajo pri obremenitvi ali v mirovanju prehiter srčni utrip, vendar pa običajno zaradi tega nimajo težav. EKG-spremembe same niso kontraindikacija za potapljanje. Za opredelitev je vedno potrebno opraviti obremenitveni test. Tako osebi s simptomatskim Wolf Parkinson White sindromom (WPW) odsvetujemo potapljanje, pri asimptomatskem sindromu pa moramo opraviti obremenitveno (treadmill) testiranje. Če med obremenitvijo taka oseba nima težav, je potapljanje mogoče. Če bolnika z nadprekatnimi motnjami srčnega ritma uspešno zdravimo s katetersko ablacijo, je po dodatnih preiskavah potapljanje možno.