Pages Menu
TwitterRssFacebook
Categories Menu

Zgodovina

 
dokumenti_26_1_2004_tn_celada_97Potapljanje je, zahvaljujoč televiziji, filmu ter dnevnemu časopisju, ki pogosto obravnavajo teme, vezane na podmorski svet, postalo tako v svetu kakor tudi pri nas del vsakdana.
Čeprav dosežki v človeški podvodni aktivnosti segajo v leto 4500 pr.n.š., pa se je pravi razvoj potapljanja začel z razvojem prvega hidrostatskega regulatorja na zahtevo leta 1942.
Njegova avtorja sta Jacques Yves Cousteau in Emile Gagnan, ki sta s priključitvijo regulatorja na jeklenko s stisnjenim zrakom omogočila človeku prosto gibanje pod vodo, popolnoma neodvisno od vodne površine.

Začel se je pospešen razvoj športnega potapljanja in 10. januarja 1959 so v Monaku delegati petnajtih držav osnovali Mednarodno potapljaško zvezo (CMAS – Confederation Mondial des Activities Subaquatiques ali WUF – World Underwater Federation).

Slovensko potapljaštvo se je rodilo v skupinici navdušenih študentov naravoslovcev (Ivan in Dušan Kuščer, Drago Leskovšek, Marko Zalokar), ki so se poleti leta 1937 v vasici Sv. Juraj pod Velebitom prvič spustili v skrivnostne globine. Svoje pionirsko delo so opravili z okorno doma narejeno čelado, premajhno pumpo za zrak in pretanko cevjo. Idejo so dobili v knjigi W. Beebeja Beneath the Tropic Seas, kjer je avtor opisal svojo podobno, doma izdelano opremo.

Leta 1938 so že posneli prve podvodne fotografije s preprostim, doma narejenim ohišjem, ki je bil nekakšen poveznik z odprtino na spodnji strani, skozi katero so vpihovali zrak.
Leta 1939 so svojo tehniko potapljanja posodobili in izdelali prvo potapljaško masko iz avtomobilske gume. Prvotno, zgolj radovedno stikanje po podmorskem svetu je kmalu preraslo v resno raziskovalno delo, ki je razkrilo marsikatere takratne skrivnosti (npr. kraški izviri ob obali). Njihovi pionirski potopi so lepo opisani v knjižici Ivana Kuščerja Sprehodi pod morjem in v kasnejši knjigi Podmorski svet in mi, ki jo je uredil pisatelj Mate Dolenc. Prve njihove članke pa lahko zasledimo objavljene tudi v reviji Proteus že leta 1940:

proteus_1940-06-150px_1320 proteus_1940-07-150px_1324 proteus_1940-08-150px_1321 proteus_1946-02-150px_1325

Leta 1949 se je rodilo Prirodoslovno društvo Slovenije in Ivan Kuščer je vodil v Kraljevici prvi potapljaški tečaj za potapljanje s pumpo. Potapljaška dejavnost se je širila, istočasno pa tudi podvodni ribolov.
Leta 1952 so se ljubljanski potapljači, podvodni raziskovalci in podvodni lovci združili v društvu Neptun (kasneje preimenovano v DRM).
Kasneje nastala društva na področju Slovenije so se leta 1971 povezala v Zvezo organizacij za morski športni ribolov in podvodne dejavnosti. Zveza je bila registrirana 18.2.1972.

Današnje ime, SPZ-Slovenska potapljaška zveza, je bilo sprejeto na skupščini 11.2.1977. Pod tem imenom je bila še istega leta sprejeta v SRJ-Zvezo potapljačev Jugoslavije (ustanovljeno leta 1953 na Reki) in tako bila preko SRJ posredno vključena tudi v mednarodno združenje CMAS.

Z osamosvojitvijo republike Slovenije je prišlo 3.11.1991 na Reki tudi do razdružitve Zveze potapljačev Jugoslavije. SPZ je kot samostojna nacionalna zveza podala vlogo za včlanitev v CMAS in 1. februarja 1992 postala polnopravna članica.

Nekaj spominov naših pionirjev dobite tudi v dokumentarnem prispevku RTV SLO ‘Lovci teme’ …

Slovenski potapljaški zvezi so predsedovali naslednji predsedniki:
1. 1971 do 1974 prof. dr. Tine Valentinčič
2. 1975-1981 Viljem Klemenc
3. 1982-1983 Ugo Fonda
4. 1984-1985 mag. Vojko Artač
5. 1986-1995 Viljem Klemenc
6. 1995-2001 Mihael – Mišo Čuhalev
7. 2001- doc. dr. Slavinec Mitja