Večja skupina potapljačev, deset, se je pod okriljem potapljaškega centra podala na potop z ladjo, pod vodstvom vodiča. Pred potopom je bil opravljen pogovor – breafing, po katerem se je skupina podala na potop. Skupina je bila sestavljena iz enega vodiča in desetih potapljačev. Potop se je opravil na lokaciji, kjer je globina presegala 40 metrov. Vodič je plaval spredaj in konstantno na globini okoli 20 metrov, ostali potapljači pa so plavali za njim, vendar ne na isti globini; nekateri globlje, drugi plitveje. Po 45 minutah se je potop zaključil tako, da je vodič opravil varnostni dekompresijski postanek v skladu s svojim računalnikom in se dvignil na površino. Tisti potapljači, ki so imeli svoje računalnike so opravili dekompresijo v skladu z njihovimi računalniki, ostali potapljači pa so se dvignili na površino skupaj z vodičem. Z vodičem se je na površino dvignila tudi potapljačica, ki ni imela svojega računalnika in se je večino potopa zadrževala globlje od vodiča, tudi do 40 metrov, a se je kljub temu držala vodičevega dekompresijskega režima. Pol ure po potopu se je potapljačica začela počutiti slabo, delalo ji je slabo, bila je močno utrujena. Potapljačici je posadka ladje nudila prvo pomoč s kisikom, po kateri se je po 40 minutah počutila v redu. Potapljačica ni poiskala zdravniške pomoči.
