Državno in odprto prvenstvo v podvodni fotografiji 2006Letošnje državno in odprto prvenstvo v podvodni fotografiji, ki se je odvijalo 21. in 22. oktobra na dveh piranskih lokacijah, je organiziral klub DRM Ljubljana pod okriljem SPZ. V akvatoriju piranske Punte posnete fotografije je žirija ocenjevala na Morski biološki postaji, kjer je bila tudi končna projekcija.
Sodelovalo je 12 fotografov; šest Slovencev in šest Italijanov. Osem tekmovalcev je fotografiralo z analognimi fotoaparati, štirje pa z digitalnimi – dva od teh celo s kompaktnim. Kategorija Ljubitelji je bila zaradi prenizke udeležbe tekmovalcev s kompaktnimi aparati žal umaknjena, oba tekmovalca s to opremo pa sta bila razvrščena v profesionalno, zrcalno refleksno kategorijo.
Tekmovanje se je začelo ob 10.30, fotografi in modeli pa so imeli pet ur časa, da posnamejo dva filma (oz. 72 digitalnih fotografij) z motivi prej določenih kategorij: riba, makro in ambient. Večina fotografov je začela z makro objektivi. Naslednjih pet ur so tekmovalci prihajali in odhajali iz vode, nekateri zaradi menjave filma, drugi zaradi menjave objektiva, bolj samozavestni pa so si vmes vzeli odmor za malico in kavo. Ob 15.30 so bili vsi tekmovalci na pomolu in sledilo je pobiranje filmov ter spominskih kartic, katerih vsebino smo prenesli na prenosni računalnik in na CD. Medtem ko je naš vrli kurir odpeljal vse diafilme v Ljubljano na razvijanje, so lastniki digitalcev lahko naredili izbor fotografij s CD-ja in napisali ime najboljše fotografije v posamični kategoriji.
Naslednji dan zjutraj so svoje razvite filme prejeli tudi lastniki analognih aparatov in začeli s ključnim delom tekmovanja – izborom tekmovalnih fotografij.
V nedeljo ob 12.00 so vsi tekmovalci odšli na voden ogled potapljaškega muzeja, v dvorani pa se je zbrala strokovna žirija, ki so jo sestavljala priznana fotografska imena: Gianni Pečar, Arne Hodalič in Arkadij Popovič – Dadi. Vrata so se zaprla in začelo se je nekajurno ocenjevanje fotografij. Žirija je svoje delo vzela zelo resno, saj je bila vsaka fotografija deležna konstruktivne debate; ena fotografija je bila celo diskvalificirana. Po dolgem in napornem razvrščanju fotografij so končno objavili uradne rezultate:
Odprto prvenstvo – skupni seštevek
Mesto_Točke_Ime
1_73_Marco Giuliani
2_70_Irena Čok
3_68,5_Smiljan Zavrtanik
4_66,5_Michele Davino
5_58_Claudio Zori
6_54_Andrea Tosi
7_53_Adriano Morettin
8_48,5_Fabio Iardino
9_36,5_Marjan Kromar
10_28,5_Rok Kovačič
11_27,5_Miha Frlec
12_23,5_Tihomir Makovec
Državno prvenstvo – skupni seštevek
Mesto_Točke_Ime
1_70_Irena Čok
2_68,5_Smiljan Zavrtanik
3_36,5_Marjan Kromar
4_27,5_Miha Frlec
5_23,5_Tihomir Makovec
Sledila je projekcija tekmovalnih fotografij. Člani žirije so se zelo potrudili in javno pokomentirali vsako fotografijo, tako da so tekomovalci lahko iz prve roke slišali razloge za dobro ali slabo uvrstitev. Sledilo je še slavnostno kosilo in podelitev medalj, diplom in nagrad (daljnogled Nikon, torbica Nikon in pomnilniška SD-kartica). Nagrade je priskrbelo podjetje GRAFO, d. o. o., generalni uvoznik blagovne znamke Nikon.
Analiza rezultatov
Če podrobneje pogledamo rezulatate, je opaziti kar nekaj zanimivosti.
Večina tekmovalcev še vedno uporablja analogne aparate in dia filme. Razlog je predvsem v ceni same opreme, saj si nekdo, ki fotografira že vrsto let in je investiral v vso potrebno opremo za kvalitetne podvodne fotografije, težko na novo privošči analognemu primerljiv DSLR-fotoaparat in kvalitetno ohišje. Zato jih večina še vedno vztraja pri zanje preizkušeni analogni tehniki.
Fotografije, posnete z analogni aparati, so v vseh kategorijah precej višje ocenjene od digitalnih. Po diskusiji z žirijo smo prišli do zaključka, da je to posledica boljšega poznavanja aparata in teorije podvodne fotografije pri »starih mačkih«. Dejstvo je, da smo pri diafilmu omejeni s 36 posnetki, kar pomeni, da vsakič, preden pritisnemo na sprožilec, dobro premislimo vrednosti posameznih fotografskih parametrov. Pri digitalni tehniki se večina mladih odloča za tehniko »trial and error«, saj niso omejeni s številom posnetkov (preden se na tekmovanju odda kartica, je mogoče zbrisati vse neuspele posnetke in oddati le 72 »kvalitetnejših«). Tukaj se pokaže dobra teoretska podlaga kadriranja in osvetljevanja starejših, bolj izkušenih tekmovalcev. Rad bi tudi omenil, da so vsi udeleženci z analognimi aparati že znani tekmovalci z večletnimi izkušnjami, oba DSLR-kandidata pa sta začela fotografirati s svojim aparatom šele pred kratkim.
Med fotografijami, posnetimi z digitalnimi fotoaparati, sta se v skupnem seštevku višje uvrstila tekmovalca s kompaktnima aparatoma – Marjan Kromar z eksterno bliskavico in Rok Kovačič s frontalno serijsko bliskavico. To je po objavi rezultatov precej pretreslo žirijo … Kako lahko kompaktna kamera tekmuje s SLR-aparatom, ki ima ločen makro in širokokotni objektiv in dve ogromni bliskavici na vsaki strani? Po tehtnem premisleku sem prišel do ene same obrazložitve: poznavanje aparata in več občutka pri izbiri motiva. Oba omenjena potapljača že več let fotografirata z isto opremo in se udeležujeta projekcij in razstav boljših fotografov. Tako točno vesta, kaj lahko pričakujeta od svojega aparata oziroma kaj je z njim sploh mogoče narediti. Kot je bilo že omenjeno, sta uporabnika DSLR-aparatov s to tehniko začela fotografirati šele pred kratkim in se na svoj aparat še privajata.
Razmislek ob zaključku
Kot ste verjetno opazili, udeležencev ni bilo veliko. Ob objavi kategorije Ljubitelji bi pričakovali, da bo število udeležencev s kompaktnimi kamerami večje, saj je to priložnost za pomerjenje s sebi enakovredno opremljenimi potapljači. Vendar temu ni tako. Vsaj delne razloge za to je (zlasti pri ljubiteljskih fotografih mlajše generacije) prav gotovo iskati v relativno visokih stroških udeležbe in bivanja.
Razočarani smo bili tudi nad udeležbo slovenskih »profi« fotografov, zlasti ob znanem dejstvu, da se točke z državnega prvenstva štejejo pri izboru za svetovno prvenstvo. Razlogi za to verjetno presegajo okvire mojega poznavanja fotografske scene, verjamem pa, da ima vsak svoj bolj ali manj tehten razlog. Taki dogodki so, če drugega ne, vsaj izvrstna priložnost za druženje in izmenjavo mnenj med potapljaškimi kolegi in spoznavanje novih ljudi. Premalo nas je, da bi vsak vlekel na svojo stran.
Zaključim lahko s pozitivno noto, saj je tekmovanje potekalo gladko, brez zapletov in nepričakovanih dogodkov. Udeleženci so se dobro počutili in se od nas poslovili z nasmehom. Kvaliteta samih fotografij je v primerjavi z lanskim letom zrasla in z gotovostjo lahko trdim, da so tekmovalci v danih pogojih dali vse od sebe. Rad bi pohvalil tudi zelo dobre rezultate Irene Čok in Smiljana Zavrtanika, ki sta na tekmovanju skrbela za visoko kvaliteto slovenske podvodne fotografije, ter Marjana Kromarja, ki je dokazal, da si kompaktni aparati zaslužijo mesto na tovrstnih tekmovanjih.
Vse zahvale gredo Ireni Čok, Borutu Furlanu in Marku Gaspariču, ki so z menoj skrbeli za organizacijo in nemoten potek dogodkov.
Še enkrat bi se zahvalil vsem sponzorjem – podjetju Grafo, d. o .o., za praktična darila iz programa Nikon, SPZ za finančno podporo in Morski biološki postaji Piran za uporabo predavalnice in ostalih prostorov.
Jure Gasparič, CMAS P3